Filmski obzornik 55 je zlepek citatov, arhivskih posnetkov in posnetkov aktualnega dogajanja, prostorsko vezanega na skupno bivšo državo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, s poudarkom na mestu Maribor, tretjem največjem industrijskem središču. Obravnavana vsebina odpira vprašanja, ki se vežejo na družbene in politične premike v 20. stoletju, ki so mestu določali ekonomsko, politično in družbeno dinamiko.Mesto okupacije, mesto industrializacije in deindustrializacije, mesto zaznamovano s propadom skupne države, vojna in kriza. Gre za obdobja, predstavljena skozi oči generacije, ki je odraščala na prelomu dveh sistemov, ko je lahko le nemo opazovala vzpon kapitalizma. Zanimalo nas je, kako s podobo, njeno močjo in učinki agitirati in odpirati vprašanja razrednega boja danes?

Agitirali, montirali in sestavljali so Nika Autor, Marko Bratina, Ciril Oberstar in Jurij Meden.

( Filmski Obzorik 55: Na kateri strani si?_ AndrejŠprah_PDF)

Eksperimentalni filmski podvig Jurija Medena s pomenljivim naslovom Karl Marx med nami in povsem nedvoumnim podnaslovom (»agitprop video«) izrecno izpostavlja svojo usmeritev. Z njo nadaljuje izročilo tistih dragocenih zavzemanj s filmskimi sredstvi, ki so cineaste preko vse zgodovine gibljivih podob gnala na krizna žarišča, kjer so svoje vizije združevali z opozicijskimi prizadevanji na raznih odporniških ravneh. Hkrati se uvršča med aktualne pobude za oživljanje in reaktualizacijo »pozabljenih« ali »zastarelih« nefikcijskih zvrsti (filmski pamflet, filmski letak, filmska agitka, filmski obzornik itn.), značilnih za avantgardo aktualne politične filmske ustvarjalnost, ki se odvija na vseh meridianih sveta (vključno z domačim kolektivnim projektom Obzorniška fronta). Tako se pridružuje težnjam ozaveščanja, ki so se z jasno izpostavljeno provenienco in opredeljeno vizijo vztrajno upirala indoktrinaciji, osnovnemu orodju politično-kulturnega imperializma.

Andrej Šprah

( Karl Marx med nami_AndrejŠprah_PDF)

Filmski obzornik 57, ponovi/reuprizori govor Stevo Žigona izpred Filozofske fakultete v Beogradu, ki so jo leta 1968 zasedli študenti. Žilnik je ta govor uporabil v znamenitem filmu Lipanjska gibanja(1969). 45 let po tem, razlog za ponovno aktualizacijo (prevlada kapitala, na vseh področjih družbenega in individualnega življenja ) in umestitev v tukaj in zdaj ("Vprašajmo se...."), navkjub drugačnim koordinatam, ne zveni več tako daleč in tako drugače.

Film je ponovna obdelava filma Joyce Wieland, Solidarity iz leta 1973 in dokumentira protest delavk in delavcev v Ljubljani. Pri tem odpira vprašanja, kot so: kaj je solidarnost danes, kdo je solidaren, s kom in kdaj smo solidarni? Ideja za ponovno uprizoritev filma je nastala v času, ko se soočamo z grozljivo eksploatacijo delavcev, masovnimi odpuščanji, nemogočimi delovnimi pogoji, prestrukturalizacijo delovnega trga in, ko vprašanje solidarnosti skuša na manipulativen način zastaviti oblast.

"Vedno pravim, da snemam normalne filme."

Peter Kubelka

Gradbeni sektor, ki je v Sloveniji zaposloval preko 70.000 tujih delavcev, je v letih 2010-11propadel in s tem za sabo pustil dolgove, ustavljeno gradbeno dejavnost ter izkoriščene in neplačane delavce. Večina zaposlenih delavcev je prihajala iz prostora bivše skupne države. Medtem ko je država nemo opazovala izkoriščane, podplačane, neplačane in ponižane delavce, se je s kopičenjem bogastva na eni strani, prav tako kopičil gnev in odpor na drugi strani. Ker so zatajili pristojni državni organi, javna občila in širša javnost, je bila samoorganizacija delavcev neizbežna. Zahtevali so boljše pogoje življenja, plačilo neizplačanih plač, prispevkov, enake možnosti itd. Armin, Aigul in Esad nas popeljejo skozi partikularne zgodbe in specifična področja dela (aktivizem in gradbeništvo), ki postanejo obče in univerzalne.

(Prihodnost filma v deželi medvedov_JurijMeden_PDF)

(Dežela selektivnega pogleda_AndrejŠprah_PDF)

(Slovenija je Slovenija_TadejTroha_PDF)

(Dobrodošli _v_deželo_medvedov_VladimirVidmar_PDF)

Film prikazuje življenje prosilcev za azil v Sloveniji od januarja 2008 do avgusta 2009, ko se je začel javni, medijsko izpostavljen boj. Film prikazuje fizično, psihično in sistemsko nasilje nad prosilci za azil, ki je v Slovenskem prostoru vsepogostejše. Azilni dom je postal sredstvo odvračanja prosilcev za azil in izginjanje pravice do azila, namesto da bi bil institucija njihove zaščite. Vse večja represija nad prosilci za azil sovpada s trendom zaostrovanja azilne zakonodaje. Film izpostavlja strukturo same ureditve azilnega prava, njeno zaostrovanje, izginjanje pravice do azila, kriminalizacijo prosilcev za azil, fizično, psihično in sistemsko nasilje nad prosilci za azil, govori o nastajanju evropskega aparheida, o sistemu proizvajanja “ljudi brez papirjev”, prav tako pa predstavlja in poudarja samoorganizacijo prosilcev za azil in pomen socialnih centrov in odprtih avtonomnih prostorov.

(Prizorišče odpora_ AndrejŠprah_PDF)

Film Razglednice se osredotoča na diskurz, ki ga proizvajajo javna občila. Posnetki izhajajo iz arhiva Radio Televizije Slovenije in predstavljajo arhivsko kolekcijo oz. dokumente mediskega poročanja, med leti 2001-2008, o vprašanju migracij.

Zanimala me je konstrukcija reprezentacije migranta, ki jo ustvarja dominatni diskurz oz. dominantna institucija zadolžena za produkcijo podob in mnenj.

FIlm kaže kako podoba skozi selektivne postopke montaže, kadriranja in načina snemanja implicira kriminalizacijo in viktimizacijo prosilcev za azil.

Film Jurija Medena posnet na super osmičko nekega poletja na poti skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črnogoro in Kosovo.

1 Balkan, 2 oči, cesta, 5 spontanost filmskega dnevnika, 6 proslavljanje prvega, očaranega pogleda, 7 podobe se kopičijo z golo določitvijo, 8 popolnoma izbrisane razlike med pomembnim in nepomembnim, 9 enostavna kompozicija, osnovana na izkustvu neustavljivega časa, 12 strnjena, od znotraj videna slika Balkana, eksotična evropska provinca, 13 kjer je ena in edina povsem gotova stvar ta, da nič ni gotovo, 14 realno, čutno in simbolno se steka v film čistega doživljanja.
Dokumentacija poletnega potovanja po Balkanu, posneta s super osmičko, je prekrasno brezciljna, divje zbira podobe bolj kot izkustva, je eksperimentalno potovanje, polno mrzlične potrebe zagrabiti vse na en mah.